Že vrsto let teče debata o pomanjkanju usposobljenega kadra informacijske tehnologije za zaposlovanje, pa tudi o pomanjkanju znanja o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (v nadaljevanju IKT) pri zaposlenih. Kaj lahko kot posamezniki storimo, da (p)ostanemo konkurenčni kader ene najbolj zaposljivih in plačanih panog na svetu (IKT) in kaj lahko storijo podjetja, da v karseda majhni meri občutijo globalno pomanjkanje kadra IKT v poslovanju?
Ne pozabimo, leta 2021 je Slovenija sprejela strategijo digitalne transformacije gospodarstva – s primarnim ciljem, da pride med prve tri države EU po kazalniku integracije naprednih digitalnih tehnologij v gospodarstvu do leta 2030. Ali boste med posamezniki, ki bodo potrebo po znanju na področju IKT dobro izkoristili?
Informacijsko-komunikacijska tehnologija je hitro postala temeljno znanje za normalno in optimalno delovanje podjetij in vsakdana posameznika. Poteka boj na trgu za znanje na področju IT-ja na več nivojih in “profilih” posameznikov:
- Pri obstoječih IT strokovnjakih, ki morajo nenehno ostati v koraku s časom in standardi,
- pri zaposlenih, katerih delovna mesta se vse bolj prepletajo z digitalnimi orodji – za zagotavljanje konkurenčnosti in optimizacijo delovnih procesov,
- pri brezposelnih in mladih, ki želijo vstopiti na trg dela, a potrebujejo te kompetence.
Kaj sploh je IKT?
Ali niste prepričani, ali potrebujete IKT v poslu ali zasebnem življenju? Informacijsko-komunikacijska tehnologija je celovito področja, ki zajema tako informacijsko tehnologijo (IT) kot tudi komunikacijsko tehnologijo (KT). Informacijska tehnologija se nanaša na uporabo računalnikov, programske opreme, omrežij itd., medtem ko komunikacijska tehnologija zajema področja, kot so telekomunikacije, internet, mobilne komunikacije in podobno.
V praksi (in če to ne počnete službeno) IKT obsega znanje na področju:
- komuniciranja (uporaba e-pošte, videoklicev, aplikacij za klepet),
- spletnega nakupovanja,
- bančništva (varna in smotrna uporaba spletnega bančništva),
- upravljanja doma (pametne naprave in aplikacije za nadzor in avtomatizacijo domačih sistemov – termostati, varnostne kamere, pametne luči),
- zdravje (uporaba pametnih zapestnic in ur, platforme za telemedicino in spremljanje telesnih aktivnosti),
- izobraževanja (platforme za izobraževanja, videokonference, učenje na daljavo, pridobivanje novih veščin),
- zabave (prenašanje glasbe in filmov, igranje iger prek spletnih platform, pretakanje vsebin na zahtevo)
- potovanj (uporabe spletnih storitev za rezervacijo letalskih vozovnic, prenočišč, avtomobilov in atrakcij, iskanje informacij in komunikacija med potovanjem)
Zakaj ravno panoga IKT?
Naredili bi krivico, če ne bi izpostavili, da na globalnem nivoju močno primanjkuje tudi kadra druge profesije – na primer proizvodnih delavcev, voznikov in gostincev. V sam vrh kadrov, ki jih primanjkuje, pa se že leta pojavlja tudi kader z znanjem na področju IKT. Posebnost je, da je napram ostalim deficitarnim poklicem nadpovprečno plačan, zelo iskan, pa tudi fizično precej manj naporen. Zakaj potem tak primanjkljaj?
Odgovor je preprost – povpraševanje presega ponudbo. Potrebe po digitalizaciji posameznikov in podjetij sta pokazali že svetovna kriza in čas korone. Pospešena digitalna preobrazba (pri kateri, mimogrede, močno zaostajamo za ostalimi evropskimi državami) pa je poskrbela za to, da se je vrzel le še poglobila. Kljub temu, da v Sloveniji število (in njihovi prihodki) podjetij, ki delujejo v IT panogi, pospešeno raste, pa se istočasno povečuje tudi potreba po ustrezno usposobljenem kadru tudi v podjetjih, ki niso povezana z IT-jem
Vse večji del delovnih mest zasega delo s stroji in programiranje, računalniško vodenje, elektronske evidence, digitalno poslovanje, v zadnjih letih pa kot dodatna “brca” na trg prileti še umetna inteligenca, ki jo v 2023 uporablja zelo majhen odstotek podjetij.
Dodaten dejavnik, ki prispeva k manjšemu številu IKT kadra, je tudi dejstvo, da je pretežno tretiran kot moški poklic. V panogi naj bi delalo le okoli 17% zastopnic ženskega spola, kar prikazuje znatno pomanjkanje zastopanja ženskega spola v panogi.
Izobražujte se – zase!
Že dolga leta pravijo, pa še vedno velja – znanja vam ne more vzeti nihče. Kot šola programiranja in IT veščin Smartninja imamo veliko komunikacije s tečajniki. Razlog, da se odločijo za izobraževanja pri nas, je predvsem dvig digitalnih kompetenc, zadnje dve leti pa vidimo konkretno porast vpisa zaposlenih s strani podjetij. Z obstoječimi tečaji pomagamo začetnikom vstopiti na trg programiranja, pa bi to počeli v prihodnosti, ali ne. Marsikatera veščina v programiranju, namreč, je visoko uporabna tudi na drugih področjih. Na podlagi odgovorov tečajnikov so najbolj izpostavljene novo pridobljene veščine sledeče: Znanje upravljanja s podatki in branje podatkov, logično razmišljanje, sposobnost in možnost razumevanja predikcij poslovnih izidov, nagnjenost k rešitvi izzivov in vzpostavljanje sistemov od začetka do konca. Nekateri so se, seveda, po koncu tečajev tudi odločili za konkretno spremembo kariere in postali spletni razvijalci, razvijalci aplikacij, podatkovni inženirji ali pa vodje IT projektov in produktov.
Na leto ima Smartninja več kot 250 tečajnikov, kjer je približno 40% tečajnikov prijavljenih s strani podjetij, ostalih 60% pa tisthi, ki menijo, da te veščine potrebujejo v zasebnem življenju. To jim služi kot dodatno znanje k obstoječemu izobraževanju znotraj šolskega sistema, se odločajo za premik v karieri, ali pa za potrebujejo to znanje za lasten posel. Nekaj odstotkov jih je tudi trenutno brezposelnih, ki so prek prijav na različna delovna mesta ugotovili, da lahko izkoristijo pomanjkanje IKT kadra.
Kaj nas čaka do leta 2030?
Do leta 2030, kot je predstavljena digitalna strategija Slovenije, lahko pričakujemo aktivno udejstvovanje na področju znanja IKT – ne le v šolstvu, pač pa tudi na individualnem nivoju ter znotraj malih in srednjih podjetij. Ključno je, da se karseda hitro priključite izobraževanju in učenju informacijsko-komunikacijske tehnologije na vseh nivojih.
Pri tem so vam lahko v pomoč številni spletni viri in šole, ki ponujajo tovrstna izobraževanja. Preverite seznam tečajev, ki jih nudi Smartninja šola programiranja.
Viri:
Bloomberg Adria: https://si.bloombergadria.com/bloomberg-adria-tv/bloomberg-adria-tv/41772/neslavno-prvo-mesto-v-pomanjkanju-ikt-kadrov/news
