Brezplačni e-vodič: Kako postati programer?
Poglej več
Prvi korak v svet programiranja: UVOD V RAZVIJANJE SPLETNIH STRANI za 99 EUR!
Na tečaj

Varni na internetu: 10 nasvetov za večjo internetno varnost

Kako varni ste na internetu? Blog zapis posvečamo dnevu varne rabe interneta, ki leta 2024 poteka 6. februarja.

Na podlagi statističnega urada RS ima digitalne veščine za varno uporabo tehnologije in zaščito podatkov cca 56% posameznikov starosti med 16 in 74. Najvišja številka je bila na Norveškem, 77%.

To pomeni, da obstaja malo manj kot polovica državljanov, ki niso ustrezno podkovani, da bi zaznali scam e-poštno sporočilo, ki bi kliknili na oglas “zate imam milijon evrov” in ki bi uporabili geslo, daljše od 5 besed (in po verjetnosti ni ime sina ali hčerke).

Kakšna škoda lahko nastane ob vdoru?

Vdor v vaše račune lahko pomeni veliko škodo – vdor v spletne banke, kriptoračune, račune skladov, delnic in drugih naložb, vdor v profile na družbenih omrežjih (telefonske številke, domač naslov), pisanje sporočil in oškodovanje kroga prijateljev na družbenih omrežjih, kraja fotografij in uporaba vašega obraza ali obraza vaših otrok s pomočjo umetne inteligence za uporabo pornografije, popolna disfunkcija računalnika z nalaganjem virusov, pa tudi kraja identitete.

Z vdori pa niso ogroženi le posamezniki, pač pa tudi srednje velika in velika podjetja, ki hranijo veliko število podatkov o plačah, zaposlenih, kupcih, poslovnih partnerjih … Ali se zavedate šele količine teh podatkov?

Ker tehnologija postaja vse večji del našega vsakdana, je ohranjanje varnosti na internetu ključnega pomena za dolgo življenje brez skrbi. Čeprav novi časi prinašajo veliko inovacij in koristi, pa istočasno nekateri na polno delajo na tem, da nas okradejo materialne ali intelektualne lastnine.

Ključno je, da prepoznamo morebitni vdor in se pred njim v največji možni meri zavarujemo.

Nasveti za varnost na internetu

Veliko pozornost namenite geslom

Gesla so sestavni del vsakega profila, ki ga dandanes potrebujete. Gesel NE delite z nikomer in jih NE pišite na očitna mesta, npr. na post-it listku ob monitorju ali v denarnici. Geslo naj bo dobro pospravljeno, da do njega ne more dostopati nihče, razen vas.

Pomagate si lahko z aplikacijami, ki omogočajo nekriptiran dostop do vseh gesel, ki jih imate shranjene v aplikaciji – LastPass ali 1Password. Za dostop do te aplikacije ponavadi potrebujete le glavni, t.i. master password, ki vam omogoči vstop v knjižnico vaših gesel. Ta rešitev je primerna za tiste, ki si lahko dobro zapomnite in zastavite le glavno geslo. Vsa ostala so namreč shranjena na podlagi tega glavnega gesla.

Pravilo čez prst je tudi, da daljše kot je geslo, več časa porabi hacker, da ga ugotovi. Vedno uporabite karseda dolgo geslo in vključite (naključne, ne 123) številke in posebne znake. Primer gesla: SmartNinjaImaD0br0G3sl0$.

Če vam simboli in velike črke delajo težave, je dober primer gesla tudi izmišljen, naključen stavek: smartninjaimadobrogeslokiganebiugotovilnitichucknorris.

Zelo pomembno je tudi, da ne ponavljate gesel. Nastavite posebno geslo za vsako priložnost. Menjajte geslo na nekaj mesecev. Poleg tega pa ne uporabljajte prijave prek družbenih omrežij. Primer: ste vpisani v Gmail. Če vsaka aplikacija ali spletna stran omogoča registracijo z vpisom v Gmail račun, lahko bodisi nehote delite informacije s strani Gmaila, ali pa povečate možnost, da bodo ob vdoru v vaš Gmail račun prišli tudi to registracij VSEH računov, s katerimi ste uporabili ta način prijave.

Previdno!

Smartninja_sola_programiranja_tecaji_4 1

2FA

Dvofaktorska avtentikacija je nastala kot preprečitev vdora v pomembna družbena omrežja in aplikacije. Močno priporočamo, da vključite 2FA (2-factor authentication), ki na varnejši način poveže več vaših naprav. Tako bi ob vdoru v družbena omrežja goljuf npr. potreboval SMS sporočilo na telefonu (ki ga nima), vstop v Google Authenticator aplikacijo (do katere tudi nima dostopa), ali pa povezavo z npr. Gmail aplikacijo (do katerega, če imate drugo geslo, tudi nima dostopa).

Katere osebne podatke delite?

Zadnjih nekaj let so predvsem družbena omrežja namenila velik poudarek na to, da ste kot uporabnik imeli možnost preveriti, kaj točno delite s svetom. Toplo priporočamo, da si vzamete eno uro časa in preverite količino osebnih podatkov, ki jih delite s tehnološkimi giganti, kot so Google Metao, Threads Tiktok, BeReal. Primer: kreditne kartice, osebni domači naslovi in telefonske številke so ponavadi občutljive informacije, brez katerih lahko še vedno uporabljate aplikacijo. Odstranite te informacije.

Tudi fotografije so osebni podatki

Posebej veliko poudarka namenite stvarem, ki na prvo žogo niso tako očitne. Morda vam je jasno, da se podatkov kreditnih kartic ali domačih naslovov ne deli, a ogromen podatek je npr. fotografija vašega prvošolčka pred vašo hišo ali pa osnovno šolo, ki jo bo od zdaj naprej obiskoval. Izogibajte se fotografijam, ki na kakršenkoli način prikazujejo obraze mladoletnikov, pa tudi tiste, kjer je jasno razviden kraj fotografiranja.

Uporabite nadimke

Predvsem porast Tiktok profilov je problematičen, saj ga v veliki večini ustvarjajo mladoletni. Če je že potrebno, naj otroci uporabljajo lažna imena oz. nadimke, uporabniško ime naj ne bo nikoli ime.priimek, ime_priimek ali imepriimek. Vsekakor je to primerno tudi za starejše, a o tem odločate sami. Primer nadimka: veselazogica06.

Kaj zares klikate?

Spletni goljufi so čedalje bolj izurjeni v prikrivanju lažnih sporočil in prikazovanju, kot da so prava. Dandanes je že profesionalcem težje razbrati, kateri e-mail je od Pošte, DHL-a, GLS-a, ali pa spletne banke NLB. Pravilo čez prst, ki ga sami uporabljamo je … Ne klikajte ničesar. Spletna banka oziroma kakršnokoli podjetje, ki posluje z vašimi financami, ne bo pošiljalo preprostih e-sporočil, kjer morate pritiskati na povezave. Prav tako lahko preprosto ignorirate sporočila poštnih dostavljalcev, saj vas v 90% primerov zdaj pokličejo preko telefona.

Še eno pravilo, ki je morda bolj namenjeno poznavalcem: preverite e-mail domeno in preverite na spletni strani, ali prihaja iz pravega naslova. Primer: če ima spletna banka NLB na spletni strani povezavo nlb.si, splošni e-mail pa je info@nlb.si, je potem e-mail info@nlb.com lažen. NE klikajte ničesar.

Nikoli vam ne bodo kar vzeli profila

Ne pritiskajte na povezave, kjer vam grozijo, da vam bodo prevzeli profil, ker niste zagotovili dovolj informacij. Nič se ne bo zgodilo, profil na družbenem omrežju ne more izginiti kar sam od sebe.

Ne odpirajte priponk, ki niso za vas.

ČE ne pričakujete priponke od znancev ali poslovnih partnerjev, ne odpirajte ničesar. Zip priloge namreč so odlično orodje, da si z ekstrahiranjem le-te naložite na računalnik virus ali omogočite goljufom, da na kak drug način prevzamejo nadzor nad vašim računalnikom. Od tukaj naprej ni več pomoči.

WI-FI

Odsvetujemo uporabo nezaklenjenih, odprtih WI-FI ponudnikov. Po navadi pametni telefon že sam izpostavi, ali gre za secured ali unsecured povezavo. Odsvetujemo priklop na unsecured povezave. Če je to nujno potrebno, zaprite vse nedavne aktivnosti na telefonu (da aplikacije ne delujejo v ozadju) in delajte le neuporabne stvari – messenger chat, skrolanje po družbenih omrežjih ipd. NE odpirajte spletnih bank ali kriptoračunov!

Shranite podatke

Old-school je še vedno precej dobra ideja … Včasih je dobro, da imate nekatere podatke shranjene na kakšni drugi napravi (zunanji diski, star računalnik). Predlagamo, da se tega lotite enkrat na tri mesece in naredite back-up vseh datotek, fotografij in ostalih podatkov na drugo napravo.

Better safe than sorry!

Ne ignorirajte sporočil o “software updates”

Če vas aplikacija ali storitev prosi za posodobitev aplikacije ali programa na računalniku, storite to. Po navadi gre za nadgradnjo sistemske posodobitve, kjer so vključeni vtudi postavke o varnosti. Posodabljajte redno!

Smartninja_sola_programiranja_tecaji_5

Tako, to je bilo nekaj preprostih nasvetov, ki bodo vašo internetno varnost bistveno izboljšali. Ob današnjem dnevu se pridružujemo iniciativam, akademskim ustanovam in podjetjem, ki se zavedajo pomembnosti digitalne pismenosti, razumevanja tehnologije in varovanja svojih in drugih podatkov pred internetnimi tatovi.

V sklopu dneva varne rabe interneta nudimo tečaj Hekanje in varnost na internetu 20% ceneje. Tukaj se boste še bolj podrobno naučili vse o tem, kako spletni goljufi delujejo in na katere stvari morate biti najbolj pozorni.

Štiridnevni tečaj za 79,00 EUR!

____

Viri: Statistični urad RS, Avast

Nadaljuj z branjem