Brezplačni e-vodič: Kako postati programer?
Poglej več
Odličen uvod v programiranje: SPOMLADANSKI TEDEN PROGRAMIRANJA ZA 99 EUR!
Na tečaj

Lansiraj, poglej, kaj delajo uporabniki in prilagodi produkt … v urah!

Matevž Petek, ustanovitelj mobilne aplikacije Povio, ima za seboj pestro podjetniško pot. Med drugim je bil tudi del sveotvno znanega pospeševalnika Y Combinator (YC), ki velja za največjo valilnico bodočih globalno uspešnih podjetij. Svoj čas so se pri YC pilili tudi Airbnb ali Dropbox, katerih ustanovitelji kot mentorji še danes aktivno sodelujejo z novim rodom startupov.

Nekdanji in sedanji člani Y Combinatorja, ki domuje v osrčju Silicijeve doline, imajo med seboj spletene tesne vezi. Tako je imel tudi Matevž Petek, ki je YC prepričal z mobilno foto aplikacijo Povio, tudi sam priložnost s prve roke slišati nasvete ustanovitljev izjemno uspešnih podjetij, kot so Airbnb, Dropbox in mnogi drugi.

»Najbolj so mi v spominu ostale njihove zgodbe začetkov. Kako težko jim je bilo, kako izgubljene so se počutili, kako blizu konca so bili njihovi, kako so ‘hackali’, da so dobili prve uporabnike. Tažko je razumeti, da je gigant, kot je Airbnb, v resnici trikrat propadel in se štirikrat dvignil. Da so vmes ustanovitelji razpadli in se preselili na drug konec Amerike, da so prodajali kosmiče, zato da so lahko preživeli in vlagali čas v podjetje. Dokler niso spoznali, da če koncept ideje malo spremenijo in poenostavijo plačila, se bodo ljudje raje odločili, da bodo prespali pri tujcu doma. Pravijo, da so najboljši nasvet v življenju dobili od Paula Grahama, ustanovitelj Y Combinatorja, ki jim je dejal, naj ne razmišljajo o rasti, temveč naj se pogovarjajo z uporabniki in jih opazujejo (‘do things that don’t scale – go talk to your users and watch them’).

Mnoga od teh podjetij – o tem smo pisali v preteklih številkah MM-a – so se izkazala tudi z izjemno kreativnimi in predvsem učinkovitimi marketinškimi pristopi, ki še danes veljajo za pojem na področju t.i. »growth hackinga«. So kaj podobnega poizkusil tudi s Poviom. »Da, Pri Povio aplikaciji smo želeli, da bi cela fakulteta uporabljala našo aplikacijo. Šli smo recimo na fakulteto, začeli osebno predstavljati aplikacijo neznanim študentom, kjer smo ugotovili da 80 odstotkov študentov ne razume koncepta aplikacije. Nato smo spremenili ‘onboarding’ (predstavitev aplikacije pred registracijo) in zavzeli celo fakulteto tri tedne kasneje!«

V Sloveniji po rasti prehiteli Instagram

Glavni poudarek, ki ga ima skozi 3-mesečni program Y Combinator – cikel se zaključi s predstavitvijo (t.i. Demo Day) – v marketinškem smislu je 15-odstotna tedenska rast. »To je sicer veliko, definitivno je izziv in zelo je težko dosegljiv, če produkt nima t.i. product/market fit-a (ujemanje produkta in trga, op. av.). Če tega ni, potem vztrajajo, da se ga najde in njihov nasvet je nekaj v smislu: ‘pogovarjaj se z uporabniki čez dan, zvečer programiraj in prilagajaj produkt. Ponovi.’«

Zanimivo je, da je Povio časovno sovpadal z razcvetom mobilnih aplikacij, kot sta denimo Instagram, Snapchat itd, ki imajo na milijone uporabnikov (in milijardne vrednotenja). Kje je bila ključna razlika v rasti med Poviom in omenjenima aplikacijama. »Naj povem, da smo v Sloveniji po rasti prehiteli Instagram, ki je bil nedolgo zatem prodan Facebooku za milijardo dolarjev. Naš problem je bil, da nikoli nismo znali narediti rasti izven meja Slovenije. Tukaj je bilo zaradi naših povezav lažje prepričati ljudi da preizkusiji, veliko smo imeli mediske podpore. To pa je nekaj, česa v tujini nismo imeli.«

Matevž velja za samokritičnega in zahtevnega podjetnika, kar gre pripisatu tudi njegovi (športni) preteklosti. Že v času zelo usoešne profesionalne športne kariere, kjer je v snowboardanju postal tudi svetovni podprvak, je nenehno stremel k napredku. Ko je spoznal, da Povio ne raste več kot bi si želeli, je kmalu našel novo priložnost v Povio Labs, ki opravlja naročniška dela za priznane svetovne startupe. »Zgodba Povio Labs se je razvila iz potrebe po večjem napredku. Letos spomladi smo se zavedli, da smo pristali v Celju, da nimamo nobenega globalnega startupa in da ne napredujemo več s takšnim tempom kot smo preteklo leto. Rekel sem, da je dovolj. Kot nekdanji profesionalni športnik sem zelo občutljiv, če ne napredujem iz meseca v mesec.«.

»Rekli smo, da če nimamo svojega globalnega startupa, se bomo pa enemu pridružili in jim pomagali pri razvoju. Tudi, če bi bilo brezplačno. Tako smo začeli pomagati razvijati pri mobilnem razvoju super uspešnemu podjetju Move Loot, v katerega je sam Google investiral približno 20 milijonov dolarjev. Uspel sem se spogajati, da smo za pomoč celo dobili plačilo, ter se ogromno naučili in to je bila ‘win-win’ kombinacija. Videli smo, da je to super izkušnja, ter da smo v tem dobri in se z večjo osredotočenostjo obrnili v to smer.«

Identiteta vsebine, ki se deli

Kot mnogi drugi podjetniki tudi Matevž Petek najprej in najbolj prisega na produkt – izdelek ali storitev, medtem ko marketing (v startupovskem žargonu priljubljeni »growth hacking«) nastopi šele v kasnejši fazi. »Mlajša podjetja, mlajši startupi stremijo bolj k temu, da naredijo dober produkt ter da najdejo ‘product/market fit’ ter da je poslovni model skalabilen. Temu gre v začetnih fazah zagotovo največ pozornosti. Nato, ko vse deluje in se koleščka že vrtijo, pa se fokus obrne na rast.«

Sicer pa je rast odvisna od marsikaterega dejavnika, pri čemer ima Petek zanimiv pogled predvsem na deljenje (share) vsebin, ki so v današnjem času izjemno aktualne med uporabniki, hkrati pa predstavljajo tudi priložnost za rast. »Investitor v Twitter, Instagram in Snapchat mi je dejal, da je zelo pomendba identiteta vsebine, ki se deli. Naj razložim: tvit ima 140 znakov in vsak ve, da je tvit. Snapchat ima temni pas s tekstom čez sliko in vsak ve da je snap. Instagram ima kvadratno silko s filtrom in vsak ve da gre za Instagrama. 9GAG in Dubsmash imata celo logotip čez sliko oz. video, da se ve, od kod je prišla ta vsebina. Torej, pomembno je, da tisti, ki vidijo deljeno vsebino, recimo Dubsmash video na Facebooku ali Twitterju, takoj vedo, od kod prihaja in se znajo omrežju tudi pridružiti.«

Po pestri prehojeni poti, ki jo ima za seboj, pa ima za startupe, ki se podajajo na globalni trg predvsem en, a izjemno jasen nasvet: »Bodi hiter! Mislim, da je najbolj pomenbno, da je startup hiter in si ne zatiska oči, če produkt ne deljuje oz. si misli, da bo deloval. Lansiraj hitro, poglej, kaj delajo uporabniki in prilagodi produkt, da bo boljši in lažji za uporabo. Najboljše ekipe naredijo oz. merijo ta krog v urah! Ne tednih, ne dnevih … urah!«

Kar precej časa preživi tudi v Silicijevi dolini, tako da ima dober vpogled v aktualno dogajanje. A kot pravi, težko napoveduje tista področja, ki bodo v prihodnje prevladovala. »Ne morem odgovoriti na to vprašanje, ker me bo verjetno čez pet let sram, kaj sem izjavil. Če pogledam, v katere trende vedno več investira Y Combinator, vidim, da vse več investirajo v biotehnologijo. Kot zanimivost, trenutno najhitreje rastoče YC podjetje je Zenefits, ki se ukvarja s programi za človeške vire – gre za programsko opremo za vodenje zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih. Zanimivo.«

Ta zapis je bil najprej objavljen v rubriki Startup Marketing v Marketing magazinu.


Ne spreglejte tudi tečaja v vaši okolici:


Jure Doler je izkušen podjetnik ter strokovnjak za digitalni marketing, ki je med drugim sooblikoval celoten brand Dejana Zavca v njegovih šampionskih začetkih. Pri SmartNinji svoje izkušnje ter mnoge koristne trike in nasvete deli preko SmartNinja Startup Marketing tečaja.

Nadaljuj z branjem