(Povezave do vseh delov te serije: prvi del, drugi del, tretji del (ga bereš))
Elon Musk
Le kdo ne pozna enega izmed dveh najbogatejših Zemljanov, Elona Muska (z Jeffom Bezosom se vseskozi menjavata na prvem mestu). Rad ima publiciteto, zato s svojimi (včasih neposrečenimi) šalami pogosto zaide v medije.
Muskova želja po pojavljanju v medijih pa ni le sama sebi namen, ampak na ta način brezplačno promovira svoje produkte in podjetja, ki jih ni malo: Tesla izdeluje električne avtomobile, Boring Company koplje tunele, Space X osvaja vesolje, Neuralink pa nam bo pomagal, da postanemo kiborgi.
Malokdo pa ve, da je Elon Musk pred vsemi temi omenjenimi podjetji soustvaril PayPal, velikana v spletnem plačevanju. Ker je PayPal v osnovi software podjetje (za razliko od npr. Tesle, ki ima fizičen produkt), je bilo ključnega pomena za PayPalov uspeh tudi to, da je Elon znal programirati. Pri tem je zanimivo to, da se Elon ni naučil programirati v šoli ali na univerzi, ampak se je tega naučil sam, v glavnem preko knjig.
Larry Page & Sergej Brin
Gremo stavit da večina uporabnikov produkta, ki sta ga naredila Larry Page in Sergej Brin, ne ve kdo sta ta dva možakarja, čeprav verjetno ni človeka na spletu, ki ne bi kdaj uporabil tega produkta (okej, razen Kitajci, kjer je ta produkt prepovedan).
O čem govorimo? O Googlu!
Larry Page in Sergej Brin sta bila doktorska študenta računalništva na Stanfordu, ko sta izumila algoritem, s katerim je bilo možno uporabnikom spleta prikazati boljše rezultate, kot pa so jih prikazovali dotedanji iskalniki (Yahoo, Altavista ipd.)
Ker v začetku nista imela želje ustvariti lasten startup in postati podjetnika, sta želela ta algoritem (imenovan Page Rank) prodati Yahooju za 1 milijon dolarjev (sama pa bi ostala raziskovalca na stanfordski univerzi). Yahooju se je ponudba zdela previsoka, zato jo je zavrnil. In s tem naredil eno največjih napak v svoji zgodovini.
Larry in Sergej sta se naposled odločila, da vseeno zajadrata v startup vode. Ustvarila sta iskalnik Google, ki je temeljil na Page Rank algoritmu, dobila financiranje od investitorjev, vse ostalo pa je zgodovina. V nekaj letih je Google prehitel Yahoo v bitki spletnih iskalnikov, in od tedaj prvo mesto drži trdno v svojih rokah.
James Gosling
James Gosling ni v sorodu z Ryanom Goslingom (vsaj ne da bi vedeli), kljub temu pa je uspel s svojim delom vplivati na veliko več ljudi, kot jih je s svojimi filmi očaral bolj znani Ryan.
In kaj je bila ta velika stvar, ki jo je naredil James Gosling, da si zasluži tako hvalo?
Izumil je programski jezik Java.
Če še vedno debelo gledaš, naj ti povemo, da je Java eden najbolj uporabljanih programskih jezikov na svetu. Predvsem se močno uporablja v korporacijah, pa tudi v mnogo programih, ki jih na računalniku uporabljamo običajni ljudje. Še posebej pomembno vlogo pa ima pri razvoju mobilnih aplikacij, saj Java poganja večino Android aplikacij.
Torej, še en programer, ki sam po sebi svetu ni toliko znan, je pa kljub temu močno vplival nanj.
Alan Turing
Alana Turinga je širša javnost malce bolje spoznala pred leti, ko se je v kinematografih vrtel film Igra imitacije (ang. “The imitation game”). V njem je Alana Turinga igral znani igralec Benedict Cumberbatch (poznamo ga iz serije Sherlock).
Alan Turing je bil briljanten angleški matematik in računalničar, ki ga imamo za “očeta” sodobne računalniške znanosti, prav tako pa je močno prispeval tudi k začetnemu teoretičnemu razvoju na področju umetne inteligence.
Dandanes Turingovo ime zasledimo v medijih takrat, ko umetni inteligenci uspe “prelisičiti” človeka v t.i. Turingovem testu. V tem testu morajo ljudje ugotoviti, ali je sogovornik na drugi strani pogovora preko računalnika človek, ali pa umetna inteligenca.
Še en zelo pomemben zgodovinski prispevek Alana Turinga pa je bilo uspešno dešifriranje nemškega stroja za šifriranje sporočil imenovanega Enigma. Na ta način je Zaveznikom uspelo dešifrirati prestrežena nemška bojna sporočila, kar je pripomoglo k zmagi Zaveznikov v drugi svetovni vojni.
Kljub tem vojnim zaslugam, pa Alanu Turingu po koncu vojne ni bilo lahko. Leta 1952 je bil zaradi istospolne usmerjenosti obsojen na zaporno kazen (žal je takrat bila homoseksualnost v Angliji kazniva). Kot alternativo zaporu so mu ponudili kemično kastracijo, ki jo je sprejel, vendar pa je ta na njem pustila močne fizične in psihološke posledice, kar ga je kmalu zatem privedlo do samomora. Bridek konec za človeka, ki je svetu prinesel ogromno.
Mary Kenneth Keller
Nuna, ki programira? Mogoče se sliši kot iz kakega filma, vendar to je bila Američanka Mary Kenneth Keller.
Pri 19-ih se je pridružila redu Sester dobrodelnosti blažene Marije Device, vendar pa svojih dni ni preživljala le v verskih obredih in opravilih, temveč tudi pri študiju matematike in fizike. Po diplomi in magisteriju iz matematike in fizike se je odločila opraviti doktorat iz računalništva (takrat še dokaj novi znanosti), in postala je prva ženska s tem nazivom. Za svoj doktorat je pripravila set algoritmov, napisanih v programskem jeziku Fortran.
Med doktoratom je sodelovala pri razvoju programskega jezika BASIC, ki je močno zaznamoval 70-ta in 80-ta leta prejšnjega stoletja. V jeziku BASIC je med drugim programiral tudi Bill Gates, kasneje pa je Microsoft razvil svojo izpeljanko tega programskega jezika imenovano Visual Basic.
Po doktoratu je vzpostavila oddelek za računalništvo na univerzi Clarke, ki jo je financiral njen katoliški red. Svojo nadaljnjo kariero je posvetila poučevanju računalništva ter s svojim delom prispevala k večjemu zanimanju žensk za računalniški poklic.
Marc Andreessen
Tako kot Elon Musk, je tudi Marc Andreessen svoje prve večje uspehe žel v t.i. “dot-com” bumu, to je obdobje v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko je internet začenjal svoj razcvet. V tistem obdobju je vedno več ljudi imelo doma osebni računalnik, na katerem pa so seveda želeli imeti dostop do interneta.
Poleg emaila je največja uporabnost interneta bila v obliki svetovnega spleta, torej obiskovanja spletnih strani. To revolucijo je v začetku 90-ih sprožil Tim Berners-Lee z iznajdbo prvega brskalnika, jezika HTML ter protokola HTTP, ki so temelj svetovnega spleta.
Še bolj pa je spletno revolucijo podžgal Marc Andreessen. Kako? Tako, da je ustvaril prvi brskalnik, ki je požel splošno priljubljenost zaradi svoje uporabnosti in prijaznosti uporabniku. To je bil brskalnik imenovan Netscape, in v 90-ih je bil to najbolj priljubljen brskalnik na svetu.
Netscape?
Mogoče ti ime ni znano (še posebej v kolikor pripadaš mlajši generaciji), ampak stvar ti bo postala bolj jasna, če ti povemo, da je iz Netscapa kasneje nastal Mozilla Firefox. Tega pa sigurno poznaš!
Vitalik Buterin
Če smo do sedaj v glavnem govorili o programerjih, ki so svet s programiranjem spreminjali v preteklosti, pa smo sedaj prišli do mladega človeka, ki to počne dandanes. To je Vitalik Buterin, Kanadčan ruskega rodu, ki je letos naštel komaj 27 pomladi.
V računalništvo ga je že zelo zgodaj vpeljal njegov oče, Dimitrij Buterin, tudi sam programer. Že zelo zgodaj se je začel zanimati za kriptografijo in distribuirane sisteme, kar ga je kmalu pripeljalo do blockchain tehnologije in njene prve implementacije: Bitcoina.
Vitalik je kmalu spoznal, da so meje blockchain tehnologije veliko širše, kot pa le shranjevanje vrednosti v decentralizirano podatkovno bazo, kar omogoča Bitcoin. V blockchain se lahko shranjujejo tudi celi računalniški programi (t.i. “smart contracts”) in se nato decentralizirano izvajajo. Prvo implementacijo tega koncepta je s kolegi pripravil Vitalik Buterin, in nastal je Ethereum.
Tehnologije in koncepte, ki jih je ustvaril Vitalik, dandanes uporablja na milijone ljudi, spreminja pa različne panoge, od financ, do gaminga in spremljanja dobavnih verig v industriji.
John Gilmore
John Gilmore, je en izmed programerjev, ki so močno vpeti v aktivizem za večje svoboščine in človekove pravice. V prvem delu naše serije o Programerjih, ki so spremenili svet, smo predstavili še enega podobnega aktivista, Richarda Stallmana.
Gilmore je v svojem delu ogromno prispeval k odprtokodni skupnosti, predvsem projektom povezanih z GNU-Linux operacijskim sistemom, s kriptografijo, ter z mrežnimi protokoli. Eden izmed protokolov, ki jih je razvil (DHCP), je med najbolj uporabljanimi protokoli v internetni komunikaciji. John Gilmore je tudi eden izmed ustanoviteljev neprofitne organizacije Electronic Frontier Foundation, ki podpira večje internetne svoboščine.
Edward Snowden
Za Vitalikom je Edward Snowden drugi najmlajši na našem seznamu, pa vendar je kljub mladosti že močno vplival na svet, v katerem živimo.
Tudi o Snowdnu je bil posnet tako film, kot tudi dokumentarec, ki se osredotoča na obdobje, ko se je Snowden odločil, da se javno izpostavi in svetu pove za obsežen program internetnega vohunjenja, ki so ga nad ljudmi po svetu (vključno z Američani) izvajale ameriške obveščevalne agencije.
Kako je Snowden vedel za ta program? Zanj je vedel zato, ker je kot programer delal za obveščevalno agencijo NSA in zanjo razvijal aplikacije, ki so bile del tega vohunskega programa.
Kljub temu, da je bil ta program vohunjenja kasneje ovrednoten kot delno nelegalen (predvsem v delu, kjer se je nadzorovalo ameriške državljane), je bila zoper Snowdna spisana obtožnica, čeprav je opozoril na nelegalno početje znotraj ameriških državnih ustanov.
Zaradi tega se je Edward Snowden moral zateči v tujino, kjer živi še danes (trenutno je v Rusiji). Zaenkrat še nič ne kaže, da se bodo ameriške oblasti ohladile in preklicale obtožnico proti njemu.
Snowden nam je pokazal, kako obsežni so programi vohunjenja in nadzora, ki jih že sedaj imajo vzpostavljene velike države – ne le ZDA, pač pa tudi Kitajska in Rusija. To spoznanje je marsikoga predramilo in nam dalo vedeti, kako pomembna je zasebnost na spletu ter internetne svoboščine.
S tretjim delom zaključujemo seznam programerk in programerjev, ki so s svojim delom močno spremenili svet. V kolikor si želiš prebrati prva dva dela, klikni tukaj: prvi del, drugi del.