Brezplačni e-vodič: Kako postati programer?
Poglej več
Odličen uvod v programiranje: SPOMLADANSKI TEDEN PROGRAMIRANJA ZA 99 EUR!
Na tečaj

Kako je pravi Satoshi postavil temelje Bitcoin vojni, goljufivi ‘Satoshi’ pa jo je še podžgal

Leta 2010 je Satoshi Nakamoto, anonimni kreator Bitcoina, v Bitcoin kodo dodal omejitev velikosti blokov transakcij na 1 MB. Kaj to pomeni? Da seštevek velikosti vseh transakcij v enem bloku ne sme presegati 1MB – to je cca 2700 transakcij (kar prinese znano omejitev 4-5 transakcij na sekundo).

Zakaj je bila omejitev velikosti blokov dodana?

Zato, da se prepreči spamanje Bitcoin omrežja. Spamanje deluje tako, da nekdo recimo pošlje na stotisoče transakcij v omrežje. S tem začne velikost blockchaina veliko hitreje naraščati, kar zahteva več trdega diska, pa tudi boljšo internetno povezavo. Posledično se lahko zato zmanjša decentralizacija omrežja, saj veliko manjših vozlišč v omrežju (ang. “nodes”) nima toliko kapacitet, da bi lahko še naprej sodelovala v sistemu.

Kdo bi lahko izvedel tak napad? Recimo kartel večjih Bitcoin rudarjev, ki bi s tem uničil manjšo konkurenco. Ali pa kakšna država oz. skupina držav, ki bi želela uničiti Bitcoin omrežje čisto na začetku njegove poti, ko je bilo še malce bolj ranljivo.

Ob tem je treba poudariti, da je Satoshi takrat to smatral kot začasen ukrep, ki bi ga lahko v prihodnosti odpravili, v kolikor bi to bilo potrebno.

Satoshijev odhod

V letu 2011 je Satoshi zapustil Bitcoin skupnost in prenesel vodenje (tehnološkega) razvoja Bitcoina na Gavina Andresena. Gavin mu je že pred tem ogromno pomagal pri programiranju, zato je ta poteza bila zelo logična.

Smartninja_sola_programiranja_tecaji_gavin andresen 1525174214
Slika 1: Gavin Andresen.

Bitcoin skupnost je v naslednjih mesecih in letih lepo rasla in število dnevnih transakcij se je vseskozi povečevalo. V tem času je Gavin tudi sestavil skupino programerjev, imenovano “Bitcoin Core”, ki so skrbeli za razvoj in stabilnost Bitcoin kode.

Bitcoin skupnost se je kmalu pričela zavedati, da bo limit velikosti blokov hitro dosežen, zato se je pričela debata, kaj storiti.

Del skupnosti je zagovarjal postopno zviševanje tega limita, drugi del pa je zagovarjal ohranitev limita ter namesto tega izgradnjo t.i. storitev na “drugem tiru” (ang. “second layer solutions”), ki bi omogočal veliko večje število transakcij na sekundo.

Se je Satoshi vrnil?

Debata je postajala vedno bolj razgreta, močno pa jo je podžgal Avstralec z imenom Craig S. Wright. Ta je namreč leta 2015 javno oznanil, da je on v resnici Satoshi Nakamoto.

Mediji so seveda zgodbo pograbili, v Bitcoin skupnosti pa mu velika večina ljudi ni verjela, saj ni ponudil nobenega dejanskega dokaza, kot recimo premik bitcoinov s Satoshijevih naslovov (za nekatere Bitcoin naslove se namreč ve ali pa vsaj domneva, da pripadajo Satoshiju). Zato se je Craiga Wrighta prijel nadimek “Faketoshi” (fake = neresnični).

Smartninja_sola_programiranja_tecaji_faketoshi 1523540551
Slika 2: Craig Wright, Faketoshi.

Eden tistih, ki so Craigu verjeli, je bil tudi Gavin Andresen. To je v Bitcoin skupnosti sprožilo veliko polemik, predvsem ogorčenja. Obenem pa je to priložnost izkoristil nasprotni tabor v t.i. Bitcoin vojni.

Gavin je namreč pripadal taboru, ki je zagovarjal povečanje limita velikosti blokov (tabor velikih blokov). Večina programerjev v njegovi Bitcoin razvojni ekipi pa ne.

Ko je Gavin podprl Craiga Wrighta in sprožil ogorčenje v Bitcoin skupnosti, so Bitcoin programerji izkoristili priložnost in Gavina efektivno odstavili. Onemogočili so mu namreč spreminjanje/urejanje Bitcoin kode prek GitHuba. Tabor “velikih blokov” je tako izgubil nadzor nad razvojem Bitcoina.

V naslednjih dveh letih se je intenzivnost spopada med tema dvema taboroma le še stopnjevala. Že kmalu je prešla tanko mejo civiliziranega dialoga in postala pravi kibernetski spopad, kjer se nobena izmed strani ni bala posluževati umazanih metod, tako medijskih/informacijskih, kot tudi tehnoloških. V medijih je ta spopad dobil ime “Bitcoin državljanska vojna” (ang. Bitcoin civil war).

Konec Bitcoin vojne

Zadnje poglavje v vojni se je odvilo poleti 2017, ko je tabor malih blokov želel na silo uvesti Bitcoin posodobitev imenovano SegWit, nasprotni tabor pa je temu ostro nasprotoval. Zato je tabor velikih blokov naredil t.i. “hard fork”, s čimer se je odcepil od Bitcoina ter ustvaril novo kriptovaluto, imenovano Bitcoin Cash.

Čeprav je vojna za Bitcoin praktično končana (tabor malih blokov je zmagal), se občasna trenja še zmeraj pojavljajo. Nekateri iz tabora malih blokov namreč novo kriptovaluto konstantno poimenujejo Bcash, kar močno jezi pripadnike tabora velikih blokov, ki trdijo da je Bitcoin Cash v resnici pravi Bitcoin. Popoln mir je tako še močno daleč.

Smartninja_sola_programiranja_tecaji_roger ver rage 1523540611
Slika 3: Reakcija Rogerja Vera (Bitcoin Cash), po tem, ko je sogovornik v intervjuju Bitcoin Cash poimenoval kot Bcash.

Za oba pristopa (mali in veliki bloki) lahko najdemo legitimne argumente za in proti, vendar bo le čas povedal, kateri je boljši. Je pa dobro, da imata oba tabora zdaj vsak svoj projekt (svojo kriptovaluto), kar pomeni da se razvoj ne upočasnjuje več brez potrebe, zaradi različnih vizij kako naprej.


Blockchain tečaj!

Če želiš izvedeti več o Bitcoin tehnologiji, kako nastajajo transakcije, novi bloki itd., se prijavi na čisto sveži SmartNinja tečaj: Blockchain in tehnologija kriptovalut. Primerno tudi za “netehnične” ljudi. 😉

Nadaljuj z branjem