Programer, človek, z železnim fokusom. Poklic, ki ga marsikdo ne razume.
Čeprav ne deluje tako, je to mnogo bolj kreativen poklic, ki zahteva človeka celega, popolno osredotočenost, zaupanje vase, znanje in pa tisto nekaj. Občutek, ko padeš notri in se izgubiš v virtualnem svetu, kjer obstajaš samo ti in problem, za katerim vztrajno mečeš laso, tako dolgo dokler ga ne uloviš in razrešiš.
Pri vsem tem pa premakneš samo prst na miški.
Če so včasih v šoli dvigovali roke, da hočejo biti odvetniki, je zdaj to mesto pripadlo programerjem. V poplavi t.i. zvezdnikov, je v ospredje pririnila drugačna sila, ki ima za sabo enormno znanje, ki je zdaj postalo cenjeno. Programer pa je tretiran kot Superman, vendar brez vratolomnih akcij, kar za svojo pisalno mizo od kjer rešuje svet leta 2018.
»Ne le srednješolci, tudi ljudje v zaporih se učijo programiranja, po zadnji finančni krizi se brezposelni bančniki učijo programiranja, vsi se učijo programiranja. V knjigarnah imate izpostavljene knjige, kako se pripraviti na razgovor za programerja,« je dejal Heilmann (višji razvojni programer pri Microsoftu).
Tako kot smo pisali v zanjem blogu, v tehnološkem svetu se vsak dan zgodi nekaj novega in zanimivega. Učenje novih stvari pa, je že tako ali tako razburljivo in zabavno. Programiranje je prav to! Zabavno in vznemerljivo. Takšnega mnenja so tudi naši tečajniki Web Development 1 tečaja:
»Programiranje je izziv, v katerega je vredno vložiti čas in trud!« – Jernej Uranič –
Zanimivo je, da dejavnost programiranja uvrščajo predvsem v obliko umetnosti, ne znanosti. Kako bo nekaj narejeno je odvisno od programerja in njegove domišljijske vizije. Dobri programerji seveda imajo nekaj talenta, znajo reševati težave, ker znajo pogledati vse zorne kote dimenzij. Vendar je nekaj talenta, veliko več trdega dela, kot vedno in povsod. Škoda je ne izkorsiti danega potenciala. Če vas ta vodi pred računalnik, dobrodošli.
»Moj fant je bil programer, vedno, ko je kuhal kosilo, je na sekundo natačno pravilno skuhal riž, krompir in nič ni smelo iti po nepredvidljivem. Nisva več skupaj. Jaz sem riž vedno razkuhala.« Tatjana, 34 let
»Najboljši prijatelj je bil programer, naučil me je ogromno in mi pokazal svet, ki je marsikomu neznan. Od njega sem se naučil, da je za vsako stvar rešitev.« Ludvik, 25 let
»Kot programer vidim stvari, ki so narejene na pol in zato hočem vsako popraviti, rešiti, narediti spet delujočo. Mj um tako deluje.« Boštjan, 29 let
»Kot majhen sem razstavil vse budilke, samo zato, da bi ugotovil kako delujejo. Danes delam kot uspešen programer že 5 let, ne predstavljam si, da bi počel kaj drugega.« Miha, 41 let