Silicijeva dolina končno razume, kako pomembno vlogo ima oblikovanje. Izdelki zadnjih let so mnogo lepši kot kdaj koli prej, uporaba vmesnikov je postala intuitivna in zaposlovanje oblikovalcev je v porastu. Vloga oblikovalca v tehnologiji pa se spreminja. Zgolj poznavanje uporabnika ni več dovolj, saj podjetja že iščejo oblikovalce, ki se razumejo na kodo in so sposobni spisati tudi kakšno vrstico JavaScripta.
Nekaj tehnično podkovanih oblikovalcev obstaja – to so ljudje, ki niso ne programerji, ne oblikovalci. Takšni hibridi so zelo privlačni za podjetja, ki iščejo zaposlene sposobne tako najti težavo, kot jo tudi odpraviti. “Ko zmoreš oboje, lahko delaš vse, česar ostali ne morejo.” pravi John Maeda. “Vsa inovativna tehnološka podjetja si želijo v ekipi takšnih ljudi.”
Maeda je za dizajn to, kar je Warren Buffet za finance – zrel tehnolog z več kot desetletjem delovanja v MIT Media Lab-u, preden je postal predsednik šole za dizajn na Rhode Island-u, partner pri Kleiner Perkins, družbi za naložbe tveganega kapitala in zdaj vodja računalniškega dizajna pri Automattic, matični družbi WordPress.com. Maeda se vsako leto odpravi na South by Southwest, da odda svoje poročilo o dizajnu v tehnologiji, v obliki zavaljene predstavitve, ki oriše učinek oblikovalskega področja na tehnologijo in posel.
Oblikovanje ima še vedno svoj moment.
Korporacije, kot so Accenture, Capital One in Deloitte, so od leta 2004 prevzele več kot 71 neodvisnih svetovalnih podjetij za dizajn, od tega se je 50 tovrstnih večmilijonskih odkupov talenta zgodilo zgolj v zadnjih dveh letih.
Medtem so tudi poslovne fakultete začele dodajati oblikovanje v nabor glavnih predmetov. Podjetja, kot sta McKinsey in IBM, pa so oblikovalce postavila tudi na višja vodilna mesta, kar je za oblikovanje kot stroko dodatno priznanje.
V svetu se vloga oblikovanja stalno spreminja. Medea izpostavlja, da bodo najbolj uspešni oblikovalci tisti, ki bodo znali delati z besedo, kodo in glasom. Oblikovalci, ki bodo znali izdelati odlično izkušnjo s chatbotom ali prek zvočnega vmesnika, ki sta vedno pogosteje uporabljeni metodi komuniciranja.
Maeda citira lanskoletno objave blogerke in UX dizajnerke Susan Stuart, ki primerja UX dizajn s pisanjem. “Na tej točki želim potegniti vzporednico s pisanjem – primarna veščina, ki jo oblikovalec potrebuje, je sposobnost se vživeti v uporabnika, njegove motivacije, dejanja, reakcije, ovire in uspehe, hkrati pa predvitedi vse “kaj če” scenarije,” pravi. “To je sposobnost pisatelja.”
Letos se je Maeda poglobil v idejo o veščinah oblikovalcev, posebno pozornost pa je posvetil področju računalniškega oblikovanja (področje, ki ga razvija že od sredine 90’). Maeda razlikuje med “klasičnim” oblikovalcem, ki izoblikuje produkt za specifično skupino ljudi (grafični, industrijski oblikovalec) in “računalniškim” oblikovalcem, ki se ukvarja v glavnem s kodo in gradi stalno razvijajoče produkte, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi.
Dober primer je Instagram, kjer so od začetka iskali ravnovesje med inženirskimi in oblikovalskimi omejitvami. Ko je bil še v povojih, sta bila portretni in pokrajinski način računalniško preveč potratna; namesto, da bi vmesnik omejili na enega ali drugega, so se oblikovalci pri Instagramu odločili, da bo vsaka fotografija kvadrat. “Pri kvadratu nisi več imel možnosti izbire,” pravi Maeda. “Bila je odlična oblikovalska poteza.”
Oblikovalci, ki se spoznajo na kodo, so bili vedno zelo zaželjeni pri tehnoloških podjetjih. Vendar pa Maeda napoveduje, da bo na tem področju prišlo do točke preloma. Ko se brišejo meje med inženirstvom, pisateljstvom in dizajnom, je naloga slednjega vedno bolj ukoreninjena v razvojni proces. Na koncu bo oblikovanje kot samostojno področje vedno manj vidno, vendar toliko bolj pomembno. In nekega dne dizajn ne bo potreboval Maedinih 50 stranskih poročil za poveličevanje svojih vrlin.
Vir: https://www.wired.com/2017/03/john-maeda-want-survive-design-better-learn-code/