V naš e-poštni nabiralnik pogosto prihajajo vprašanja v zvezi z našimi aktualnimi tečaji, vsebino, ki se jo jemlje na tečaju, ter bolj logističnimi zadevami, kot so npr. termini izvajanja tečaja.
Pred kratkim pa smo prejeli eno zanimivo, bolj splošno vprašanje: “Ali je programiranje težko?”
Tole je naš odgovor:
Kot pri vseh ostalih znanjih oz. veščinah, je tudi pri programiranju ključnega pomena to, ali ti je všeč, ali ne. Če ti je neka veščina všeč in v njej uživaš, potem se ti ne bo zdela težka.
Seveda tudi pri nam ljubih veščinah pridejo dnevi, ko smo utrujeni in je zaradi takih ali drugačnih razlogov glava težka. Ali pa preprosto naletimo na malo višjo prepreko pri našem delu/učenju, kjer potrebujemo več časa, da jo preplezamo. Na začetku je takih preprek malce več, nato pa je vedno lažje.
Super moč
Na programiranje lahko gledaš kot na neke vrste “super-moč”, s katero lahko izraziš svojo kreativnost in rešiš marsikateri problem, ki se ti zastavi.
Glede na to, da je vedno več našega sveta digitaliziranega, se z znanjem programiranja lahko definitivno bolje znajdeš v tem novem svetu. Lahko si eden/ena izmed graditeljev, ne le uporabnikov digitalnega sveta.
Ko se lotiš učenja programiranja, lahko pridobljena znanja začneš uporabljati že pri sebi. Ena tipičnih stvari, ki jih programerji in programerke radi počnemo, da si olajšajo rutinsko delo, je avtomatizacija ponavljajočih se stvari.
Na primer, če moraš vsako jutro preklikati 10 različnih spletnih strani, da iz vsake pridobiš nekaj koščkov informacij, si lahko narediš računalniški program, ki vsako jutro to avtomatično naredi zate in podatke predstavi v pregledni in enotni obliki.
Ne le to, ta program lahko vse to naredi v nekaj sekundah (ali celo v manj kot sekundi). Kar je veliko hitreje, kot lahko to kadarkoli narediš sam/a.
Kako je nek programer avtomatiziral svoje življenje
Eden bolj zabavnih primerov tovrstne avtomatizacije, je primer programerja, ki je avtomatiziral velik del svojega dela v službi ter interakcij s sodelavci (in celo s svojo ženo).
Ko je ta možakar zamenjal službo in šel delat nekam drugam, so njegovi nekdanji sodelavci malce pobrskali po njegovem starem službenem računalniku in našli en kup zanimivih programov, s katerimi je avtomatiziral svoja opravila.
Na primer, če se do 8:45 ure zjutraj ni prijavil v služben računalnik, se je avtomatično poslal SMS šefu, kjer je bil naključno izbran nek izgovor zakaj ga ni v službo, ter da bo ta dan delal od doma. Program je lahko naključno izbiral med več izgovori, od počene vodovodne cevi, do zastrupitve s hrano. Ta kratek, a učinkovit program, si lahko ogledaš tu.
Podoben avtomatiziran program je imel tudi za svojo ženo, in sicer za primer, da je delal pozno v noč.
Ker je nerad dolgo čakal na kavo, je uspel shekati kavni aparat, ki so ga imeli v službi. Ta kavni aparat je bil malce naprednejše sorte, saj je bil povezan v omrežje. In to lastnost je izkoristil tale inovativni programer, ki je napisal program, s katerim je lahko preko računalnika zagnal kavni aparat.
Vedel je, koliko časa približno potrebuje, da pride do kavnega aparata, zato je lahko vse tempiral do sekunde natančno in po kavo prišel takrat, ko je bila ta ravnokar pripravljena. Edina stvar, ki je še ni mogel avtomatizirati, je bila dostava kave direktno k njemu, namesto da bi jo moral iti iskati sam.
Četrti zanimiv program pa mu je olajšal delo s sodelavcem Kumarjem, ki ga ta naš programer ni ravno preveč maral, saj je Kumar velikokrat kaj pokvaril in je bilo zato treba resetirati podatkovno bazo v prejšnje stanje.
V ta namen je programer napisal program, ki je spremljal njegov email nabiralnik. Čim se je v njem pojavil email od Kumarja, ki je vseboval ključne besede “oprosti”, “pomoč” ter “nekaj je narobe” (sorry/wrong/help), je program avtomatično resetiral bazo v prejšnje stanje ter odpisal Kumarju: “Ni problema, sem popravil napako. Prosim bodi naslednjič bolj pazljiv.”.
Obenem pa je ta program Kumarjev email označil kot prebran, zato da ga programer ni rabil niti videti (kar je verjetno blagodejno vplivalo na njegov pritisk).
Če ne poskusiš, ne veš
Kot vidiš, se z znanjem programiranja da avtomatizirati marsikaj.
Mogoče ni ravno potrebno iti v tako skrajnost, kot omenjeni programer. Vseeno pa obstaja veliko aspektov našega dela (tako v službi, kot zasebno), kjer počnemo neka ponavljajoča se opravila, ki bi jih brez težav namesto nas lahko opravil računalnik in nam tako prihranil ogromno časa.
Če se vrnemo nazaj k originalnemu vprašanju. Programiranje sigurno ni težko, če v njem uživaš. Prav tako pa ni nujno, da programiranje opravljaš profesionalno, kot poklic. Lahko ga imaš le kot veščino, ki jo občasno uporabiš da pohitriš (in mogoče tudi avtomatiziraš) neko opravilo. Ali pa ustvariš kak stranski projekt zase. Možnosti so neomejene.
Ampak kako vedeti, a ti je programiranje všeč, ali ne? 🤔
Najboljši način, da to izveš je, da se poskusiš naučiti programirati. Dokler ne poizkusiš, ne moreš vedeti. Če ne veš, ali je programiranje zate ali ne, predlagamo začetniški tečaj programiranja. Tako boš videl, ali ti programiranje ustreza. Vabljen na tečaje programiranja SmartNinja. 😉
