Dandanes zna praktično vsakdo pisati in brati.
Vendar ni bilo zmeraj tako.
Petsto let nazaj, na primer, je večina ljudi v našem prostoru bila kmetov, in za uspešno kmetovanje ni bilo potrebno biti pismen. Le peščica ljudi je znala brati in pisati, to so bili npr. duhovniki, menihi, plemstvo ter grajski pisarji.
Biti pismen se je v tisti časih običajnemu človeku zdelo podobno, kot se danes zdi znanje programiranja – skorajda čarovnija (ali pa vsaj nekaj težko dosegljivega).
Znanje programiranja bo v prihodnosti tako razširjeno, kot je danes znanje pisanja in branja
V današnjih časih ti ni potrebno biti profesionalni pisec, da znaš brati in pisati. Tudi če si po poklicu kmetovalec, seveda znaš brati in pisati (kar, kot vemo, nekaj stoletij nazaj ni bilo tako samoumnevno).
Podobno se bo zgodilo z znanjem programiranja.
Programirati ne bodo znali le profesionalni programerji, ampak tudi ljudje v netehničnih poklicih, npr. marketingarji, pravniki, projektni vodje itd.
Ampak zakaj bi vsi “morali” znati programirati?
Iz podobnega razloga, kot zakaj “moramo” vsi znati brati in pisati. Ker nas to naredi bolj učinkovite in produktivne.
Seveda ne bomo obvezno morali znati programirati (zato tudi “morati” v narekovajih), bo pa to znanje splošno prepoznano kot prednost pri iskanju zaposlitve, ponekod celo kot pogoj (kot je dandanes, recimo, znanje osnovne uporabe Excela).
Vrnimo se nazaj na prvi primer: Čeprav ni nujno potrebno biti pismen, zato da si lahko kmetovalec (torej da lahko obdeluješ polje ter skrbiš za živino), te znanje branja in pisanja definitivno naredi bolj učinkovitega pri tem delu.
Ko je pred nekaj stoletji stopnja pismenosti začela strmo rasti, je to prineslo nešteto prednosti vsem ljudem, tudi kmetovalcem. Znanje branja in pisanja je kmetom omogočila, da so lahko brali uporabne članke o novih načinih pridelovanja, o tem kako uporabljati in skrbeti za orodje in opremo, lahko so vodili lastno pisno evidenco svoje zaloge itd.
Pismeni kmetje so lahko pri svojem delu bili veliko bolj produktivni in uspešni, kot pa nepismeni.
Naredimo primerjavo s programiranjem
Četudi nisi, ali pa ne nameravaš postati profesionalni programer oz. programerka, ti znanje programiranja pomaga biti bolj učinkovit/a tako v svoji službi, kot izven nje.
Z znanjem programiranja lahko namreč narediš male programe/skripte, ki ti pomagajo avtomatizirati in pohitriti ponavljajoča se opravila, ki ti jemljejo dragoceni čas.
Kdaj se bo zgodil prehod v družbo, kjer bo znanje programiranja splošno znanje?
Se že dogaja. Seveda to ne bo prehod, ki bo končan “preko noči”, ampak bo trajal dlje. Vendar tisti, ki bodo prehod naredili med prvimi, bodo prej lahko pobirali sadove novo-pridobljenega znanja ter imeli prednost pred ostalimi.